Še dva dni potopisa mi je ostalo.
Od Quebeca sva se morala posloviti. Čakalo naju je 450 kilometrov do kanadske prestolnice, Ottawe. Ob avtocesti imajo postavljene velike table, ki opozarjajo na kazni za prehitro vožnjo (spodaj). To je še kar sprejemljivo. Postavljeno imajo še eno tablo (ki je pa žal nisem slikala) - kazen, če voziš 150 km/h oziroma 50 km/h čez omejitev (omejitve na avtocestah so 100 km/h). Naju je kar šokirala: plačati moraš 10.000 dolarjev, na mestu ti vzamejo avto (za vedno) in vozniško dovoljenje. Ni se za hecat. Moja prva asociacija pri teh tablah je bila, da bi v Sloveniji takšne table predstavljale ogromen strošek, ker bi jih kar naprej morali menjavati.
Popoldne sva prispela v Ottawo. Najprej sva odložila prtljago v hostlu, ki je bil tudi posebna zgodba. Od zunaj je izgledal kar v redu, sobo pa sva dobila v kleti brez oken. K sreči sva tukaj ostala le eno noč.
Časa za oglede sva imela le nekaj ur, ampak je bilo dovolj. Ottawo sva vključila v potovanje bolj zato, ker je glavno mesto, in se skoraj spodobi, da ga obiščeš, sicer pa, razen parlamenta, ni veliko za videti. Od hostla sva se sprehodila do Byward Marketa in po naključju našla lokal, v katerem je jedel tudi ameriški predsednik Obama ob njegovem obisku. V njegovo čast v slaščičarni prodajajo Obama cookies.
Skozi mestni park sva se sprehodila do manjše vzpetine, na kateri je parlament (na zgornjem kolažu v levem zgornjem kotu). Opazila sva, da so zastave na parlamentu in okoliških stavbah spuščene na pol droga. Že nekaj dni nisva spremljala kanadskih poročil, tako da nama ni bilo nič jasno. Hostese pred vhodom v parlament so naju vprašale, če se želiva it vpisat v žalno knjigo. Ker je bil to edini način, da sva si lahko ogledala notranjost parlamenta, sva šla. No, potem sva pa le ugotovila, da je žal umrl Jack Layton, zelo priljubljen kanadski politik.
Sprehodila sva se še po nakupovalni ulici, ki pa je bila skoraj prazna, saj trgovine zaprejo že ob 18. uri. Od zunaj sva si ogledala še galerijo umetnosti in občudovala sončni zahod. Ko se je popolnoma stemnilo sva se vrnila pred parlament in si ogledala zelo zanimiv šov z zvočnimi in svetlobnimi učinki Mosaika, v katerem so predstavili Kanado skozi oči domačinov. Nama se je zdel zelo izviren način predstavitve.
Ni komentarjev:
Objavite komentar