Za Montreal sva si rezervirala dva cela dneva, tako da sva si lahko privoščila tudi pozno jutranje vstajanje in umirjen zajtrk. Žal naju je 5. dan potovanja zjutraj pričakal dež, tako da se nisva mogla sprehoditi na Mont Royal, od kjer je krasen razgled na mesto. Mont Royal je za domačine gora, za turiste pa le 233m visok hrib.
Tako sva se po zajtrku s podzemno železnico (Metrojem) odpravila do Olimpijskega parka. Glavna znamenitost je olimpijski stadion, ki je domačinom znan kot "Big O" zaradi treh razlogov: njegovega imena, okrogle oblike in zaradi dejstva, da je mesto potrebovalo 30 let, da ga je izplačalo. Stadion je bil zgrajen za poletne olimpijske igre leta 1976.
Poleg stadiona stoji Biodome. Sprva je bil objekt velodrom, kasneje pa so ga spremenili v muzej narave, v katerem so predstavljeni štirje ekosistemi: tropski, gozd vzhodne Kanade, pomorski svet zaliva St. Lawrence in polarni ekosistem. Torej, lahko bi rekla, da je to mešanica živalskega in botaničnega vrta. V polarnem ekosistemu so prav gotovo najbolj zanimivi pingvini. :)
Nad stadionom stoji glavni inženirski dosežek - 175 metrov visok stolp, ki je najvišji poševni stolp na svetu. Iz vrha je lep razgled na Montreal, ob sončnem in jasnem vremenu najbrž še lepši kot na najinih fotografijah.
Ker sva imela dnevne karte za Metro, sva se zapeljala še do glavne mestne tržnice na severu mesta, Jean Talon. Splačalo se je, saj sva si končno lahko kupila nekaj svežega sadja in občudovala čudovite barve ostalih izdelkov. Najbolj fino je, ker imajo prodajalci narezano sadje na krhlje, tako da lahko pri vsakem malo poskusiš. :)
V bližini tržnice je tudi četrt Little Italy, kamor pa zaide bolj malo turistov. Za kosilo sva si tako izbrala eno od italijanskih restavracij, kjer sva bila tisti dan najbrž edina gosta. Jedla sva odlične špagete, si privoščila kozarec rdečega vina, za kar pa sva tudi primerno plačala. Račun te tukaj vedno preseneti: cene na meniju ne vključujejo davka, kar pomeni da ti ga prištejejo šele na računu, na koncu pa še zahtevajo (dobesedno) 15 % napitnino. Do te restavracije sva dajala napitnino po občutku (zaokrožiš na cel dolar in še kaj dodaš), tukaj pa nama je natakar zelo hitro izračunal, koliko sva mu dolžna za napitnino.
Ni komentarjev:
Objavite komentar